S sabo je seveda vzela veliko
knjig, s katerimi bo izsledila to podvodno zverino. Njeno podvodno skrivališče
je našla v enem dnevu. Zdaj je bilo treba priti samo še do dna oceana. Tedaj pa
se je kakor blisk pred dekletom pojavila bojevnica in jo vprašala kaj dela tako
blizu oceana. Dekle ji je vse povedalo. Izkazalo se je, da je bojevnica odlična
z mečem in da ji bo pomagala, če si lahko delita kraljestvo. Dekle je to
potrdilo. Zjutraj sta se odpravili po material za čeladi, ki bi jima omogočili
dihanje pod vodo. Ker je bila bojevnica tudi zelo pustolovska, je material
našla v hipu, dekle pa ga je s pomočjo svoje pameti hitro predelala v dve
čeladi. Bliskovito sta si jih nadeli in se potopili v globine mrzlega oceana.
Dokaj hitro sta zagledali brlog podvodnega tigra. Iz jame so se zasvetile modre
oči. Iz brloga je planil podvodni tiger. Začel je napadati dekleti. Obe sta se
krasno izmikali a tigru je vseeno uspelo opraskati dekle. Zato mu je bojevnica
čim hitreje odrezala krempelj in povlekla dekle na površje in nato še na kopno.
Praska je bila strupena. To dekle pa je res lepo skrbelo za rože, drevesa in za
vso naravo. Tedaj pa se je eno izmed dreves sklonilo k rani in se jo dotaknilo.
Rana se je trikrat zasvetila in dekle je bilo spet zdravo. Ker grad ni bil
daleč, sta hitro tekli do njega, dostavili krempelj in postali lastnici gradu.
Dekle je hitro pripeljalo
svojega očeta v grad. Svojo staro hišo sta obnovila in jo skupaj z mlinom podarila revni družini. Vsaki revni družini v
deželi pa so podarili sod zlatnikov in vsi so živeli srečno do konca svojih
dni.
Ana Marija Bolčina, 6. a
